Misel
Kdor zaničuje današnji dan, dokazuje, da včerajšnjega ni razumel.
Utrinki
Skupine
Zanimive povezave
Arhiv
Medžugorje 2014
Vseslovensko romanje v Medžugorje 2014
Po Veliki noči je Katoliška karizmatična prenova organizirala vseslovensko romanje v Medžugorje. Namen letošnjega romanja je bil "Za pravičnost slovenskih mož". Iz vse Slovenije se nas je zbralo okoli 500 romarjev in preživeli smo 4 čudovite in nepozabne dni na tem milostnem kraju. Bogu hvala za vse prejete milosti.
In še nekaj vtisov romarjev:
V lanskem letu sem prvič obiskala Medžugorje. To romanje je tako vplivalo na mene, da sem postala boljši človek, boljši kristjan. Ugotovila sem, da sploh nisem znala moliti s srcem, kot molim sedaj.
Seveda sva se tudi letos z možem odločila za romanje v ta posvečeni kraj. Že prvi dan sva šla v cerkev pol ure pred pričetkom programa, da sva lahko sedla v klop, ki so se napolnile v nekaj minutah. Ni mi bilo težko sedeti tudi štiri ure in slediti molitvi rožnega venca, maši in čaščenju.
Nepozabno se je bilo povzpeti na Crnico ob molitvi rožnega venca. Ko smo prispeli do kipa device Marije – kraljice miru sem bila že zelo utrujena, vendar srečna. V tišini sem prosila devico za mojo družino, otroke in njihove družine, vnuke, brate, sestre… Marija kraljica miru, prosim te, da obvaruješ mojo družino vseh nesreč, pretresov in bolezni.
Pot na Križevac je zame pretežka, zato sem ostala pri križevem potu ob cerkvi. Bilo je zares lepo. Besedilo, ki so ga brali pri posameznih postajah križevega pota mi je seglo v srce. Posebej tisto o starših. Rečeno je bilo, da se spomnimo treh stvari, s katerimi sta nas prizadela mati ali oče. Takrat sem se zavedela, da nisem našla takih tri stvari pri obeh starših skupaj. Hvala ti devica za tako dobre in skrbne starše. Bilo nas je šest otrok in takrat so bili časi taki, da smo živeli skromno, vendar srečno. Na tihem sem si želela, da bi tako nekoč mislila tudi moja otroka. Hvala ti dudi za čudovita otroka, sina in hčer. Hvala ti za štiri vnuke, ki je vsak zase nekaj posebnega. Kraljica miru, varuj jih!
Med križevim potom sem se željno ozirala proti Križevcu, kjer se je pomikala kolona navzgor med obredom križevega pota. Zelo sem si želela, da bi tudi jaz zmogla to pot. Devica lepo te prosim, da se moje revmatične noge toliko pozdravijo, da bom enkrat prišla na Križevac!
Ti dnevi v Medžugorju so neverjetno hitro minili. Ves program mi je bil zares všeč. Hvala vsem, ki so organizirali to romanje, posebno pa kaplanu Damjanu, ki se še posebej trudi za nas. (Betka)
Medžugorje..., ne da se spraviti v besede, koliko lepega mi je že bilo podarjeno na tem milostnem kraju! Na tokratnem povelikonočnem romanju sem se znašla spet po Marijini priprošnji, ker nisem imela v planu tega romanja. Tokrat sem h Kraljici Miru priromala zelo utrujena, z idejo, da grem k Njej počivat. Ko sem povedala to prijateljici, jo je premagal smeh. Namreč, v Mežugorju človek dela vse kaj drugega, kot počiva. Ampak, težko bi verjela, če ne bi to že večkrat izkusila. Kljub temu, da smo bili ves čas v akciji, sem prišla domov res spočita, z nežnim mirom v srcu. Na tem romanju me je ves čas spremljala podoba usmiljenega Jezusa in besede: "Jezus, vate zaupam!", so mi odmevale v srcu. Ob tem mi je pred očmi pogosto vstajal križ, dvakrat mi je bil celo podarjen. Zadeva me je začela rahlo vznemirjati, a se mi je ob križu pred oči konstantno premikal še Vstali, usmiljeni Jezus, ki mi je v srce prinašal svoj mir, tisti, ki ga svet ne more dati, ker ga nima. Še kakšno potrditev več zase, veliko lepih navdihov in idej sem dobila na tem romanju; Bog daj, da bi se udejanili in Bog daj, da se spet kmalu odpravim "počivat" k Mariji.
Res, Gospod, hvala ti, ker me ljubiš, ker me varuješ, mi odpuščaš in me razumeš. Hvala Ti za toliko lepega, kar si mi že podaril in za vse, kar mi še boš in kar boš podaril drugim po meni. Hvala Ti, Gospod za tvojo Mamico Marijo, hvala, ker jo pošiljaš med nas in hvala Ti za vse tvoje duhovnike, naj jih tvoja Mati zagrne s svojim plaščem in jih varuje. Amen. (Marinka) 
Ko sem bila že zelo izčrpana in je bilo vsakdanje življenje hud napor, so me nazaj k Jezusu pripeljale besede gospe, ki je me je pri cerkvenih vratih povabila v Medžugorje, moji mami pa je na samem rekla: »Še je upanje, videla sem iskrico v njenih očeh«. Ta preprosta poved me je pripeljala v molitveno skupino, kjer so molili za moje ozdravljenje.
Sveti Duh mi je pripravil pravo terapijo zdravljenja. Najprej me je ozdravil do take stopnje, da sem lahko sploh šla na romanje. Marijo sem v Medžugorju na pesku, blatu in skalah na kolenih in objokana prosila za milost. Prve tri dni romanja so bila moja lica redko kdaj suha. Med čaščenjem najsvetejšega sem doživela nekaj, kar z besedami iz našega slovarja ni mogoče opisati. Ker je bil hladen večer, smo bili za cerkvijo vsi oblečeni zimsko. Ko je Sveti Duh začel s svojim delovanjem, sem eno za drugim odlagala svoja vrhnja oblačila, zavihala rokave poletno tankega puloverja in še mi je bilo vroče, da bi najraje bila samo v kratkih rokavih. Vse telo mi je oblivala toplota. V duhu sem videla pokojnega očeta, kako za roko vodi mojega najstarejšega otroka preko lepega travnika. Oče ni bil sedemdesetletnik kot pred dvema letoma in pol, ko je umrl, videti je bil srednjih let. Sinova velikost je ustrezala 12-letniku (Toliko bi bil star sedaj. Umrl je v drugi polovici nosečnosti kljub mojemu mirovanju od prvega dne.). Bil je rjavolas, podoben možu in malo tastu. Dobila sem zagotovilo, da je mojemu otroku tam dobro, saj je v nebesih skupaj s svojim dedkom. Jezusu sem se med čaščenjem izročila in ga vprašala, kje bom, kaj bo z mano. V srcu sem zaslišala besede: »Ti boš tu ostala.« Naslednji dan smo odšli na Crnico. V hrib sem se vzpenjala, kakor da nikoli ne bi imela težav z zdravjem. Tam sem Mariji izročila svojo bolezen, pa tudi fotografije mojih otrok in moža. Na Križevcu se je vse ponovilo – sploh nisem imela občutka kakršnega koli napora. Še nekaj dni prej sem morala za pot v prvo nadstropje v službi uporabljati dvigalo. Ko smo poslušali vidca Jakova, so mi žarele vse lobanjske kosti, po ostalem skeletu pa sem čutila zbadanje. Tudi pred najsvetejšim po prihodu s Križevca in ob kipu vstalega «slovenskega« Jezusa sem čutila toploto. Počutila sem se odlično. Tudi moji sopotniki na romanju so se čudili moji dobri volji in močem. Po slovenski maši na Širokem Brijegu je duhovnik tudi name položil roke in molil. Sveti Duh je poskrbel še za eno zdravljenje, tokrat v obliki počivanja v Duhu. Vse moje telo je prepojilo veselje. Zgodilo se je ravno v trenutku, ko je slavilna skupina pela: »Duh veselja, Sveti Duh, ti napolni nas.« Tudi On ima smisel za humor … (Veronika)
Tokrat sem romala petič v Medžugorje in res je vedno znova prekrasno. Težko je z besedami razložiti ljudem, zakaj me vedno znova in znova vleče h Kraljici Miru...Marija pač vsakega posebej povabi.
Poseben božji dotik sem doživela pri čaščenju Najsvetejšega, ko sem zelo dobro slišala Gospodove besede, da me ima rad in da naj vztrajam na poti, ki mi jo je pokazal. Zelo me je nagovorila tudi vidkinja Vicka, ki je z navdušenjem in nasmehom na obrazu govorila o Marijinih sporočilih. Pa še pričevanje zakoncev Patricka in Nancy, ki sta spregovorila o svojem spreobrnjenju in o spreobrnjenju svojih otrok. In kaj je to vztrajnost v molitvi? Patrickova mama je za sina molila 48 let in Gospod je po tolikih letih uslišal njene goreče molitve. Sama pa večkrat želim, da Gospod usliši moje molitve takoj. In kakšno spoštovanje duhovnikov, ki so nam dani za podeljevanje Božjih skrivnosti.
Tudi križev pot, ki smo ga premišljevali ob vzponu na Križevac, je bil zelo globok in doživet. Na vrhu pri križu sem vse in vsakogar posebej, ki so mi blizu in so me prosili za molitev, izročila Gospodu in Materi Mariji v varstvo. In pri sestopu smo s pesmijo slavili Gospoda in občudovali Božje stvarstvo. Resnično je bilo čudovito. Se že veselim prihodnjega romanja! (Milena) 
Fotografije: Bogdan Rojs
Več fotografij si lahko ogledate v GALERIJI.
