Cerkev Sv. Lenarta, po kateri je dobil kraj ime, se omenja že leta 1196.
Današnja cerkev je bila zgrajena 1515-1518. Leta 1531 so zgradili kor in zvonik, v katerem je še sedaj zvon z letnico 1573.
Stranski kapeli, Marijina in Sebastijanova, sta bili prizidani v začetku 18. stol in v sredini istega stol so dvignili strop cerkve in zvonik na sedanjo višino.
Cerkev je enotna poznogotska stavba in je najlepši primer pozne slovenjegoriške pozne gotike. Bogata kamnoseška notranjost se zrcali v vitkih kamnitih stebrih, ki se v zgornjem delu razpnejo v rebrasti strop, ki tiho ponazarjajo sklenitev kamnitih rok. Ko ljudje pogledamo gor, se more tudi naša vsakdanjost dvigniti v prave višine. Tudi svetloba v gotsko cerkev prihaja skozi okrasna kamnita krogovičja okenski odprtin.
Glavni oltar je posvečen Sv. Lenartu, zavetniku za zdravje živine in rešitelja zapornikov – jetnikov. Čaščenje Sv. Lenarta so v naše kraje verjetno prinesli vozarji, ki so tod vozili s konji, saj pelje skozi kraj starodavna pot iz Panonije do Trsta. Svetnik sv. Lenart, ki je v 6. stol. živel v frankovski deželi, je imel velik ugled na kraljevem dvoru. Ta ugled je uporabil za reševanje najbolj zavrženih in pozabljenih, ki so bili v ječi. Ko jih je osvobodil iz ječe, jim je pomagal, da so se zopet vključili v življenje in sicer tako, da jim je priskrbel primeren kos zemlje. Slika sv. Lenarta ponazarja ti svetnikovi dragoceni dejavnosti. Slika sv. Lenarta je delo Antona Jantla.
Glavni oltar in stranska – Sv. Janeza Krstnika in sv. Florjana, so delo znamenitega kiparja Jožefa Holzingerja iz leta 1760-1769.
Naš glavni oltar in stranske oltarje zelo natančno opisuje in tudi utemeljuje s plačilnimi pobotnicami, ki jih je našla v Herbersteinovem arhivu na Ptuju v gradu dr. Tina Košak v svoji doktorski dizertaciji Doc. dr. Tina Košak | ZRC SAZU (zrc-sazu.si).
Njena doktorska dizertacija je zelo zanimiva za kulturno področje naše občine. Dr. Tina Košak je v celoti raziskala donacije Herbersteinov za župnijsko cerkev, delno tudi ruperško in tudi grajsko kapelo v Hrastovcu.
Zadnje večje obnove so bile 1980. leta, 1995. nove orgle, 2006. in 2008. –tlak in oltarji.
V bližnjem kraju naselja Radehova je bila leta 1619 močna sekta skakačev ali bičarjev. Dejavnost te sekte je omenjena v zgodovinskem romanu »Črni križ pri Hrastovcu« katerega je napisal dr. m. Ožbalt Ilavnig, tukajšnji advokat. V romanu se odvija dogajanje nesrečne ljubezni grofa Friderika Herbersteina iz gradu Hrastovec in Agate iz Štraleka.
Lenart je postal župnija 1580. leta, prej pa je bil podružnica Jareninske župnije – prafare. Tu smo doma do 4000 vernih župljanov.
Martin Bezgovšek
župnik