V petek, 14. 3. 2014, se ob 18⁰⁰ v Benediktu pričenja za našo lenarško dekanijo seminar Priprava na zakon.

Vabljeni ste vsi pari, ki se boste poročili letos ali pa kasneje, saj boste dobili potrdilo o obisku.

Vabljeni ste tudi posamezniki, ki še nimate izbrane ali izbranega. Tudi za vas bo ta priprava obogatitev.

Na vsa dodatna vprašanja boste dobili odgovor na tem prvem srečanju.

Lepo vabljeni.

Krščanski nauk o zakonu
     Zakon je zveza moža in žene, s katero ustanovita dosmrtno življenjsko skupnost. Ta zveza je za kristjane povzdignjena še k višjemu dostojanstvu, saj je povzdignjena med zakramente Nove zaveze. Zakonca črpata iz tega zakramenta moč in pogum za medsebojno pomoč ter ljubezen; v sreči in preizkušnji, pa tudi veselje in pripravljenost za sprejemanje otrok ter njihovo vzgojo. Zakon je sklenjen, ko zakonca nepreklicno izrazita medsebojno privolitev. 
    Bistvo zakramenta svetega zakona je v medsebojni privolitvi novoporočencev, da se brezpogojno podarita drug drugemu za vse življenje kot znamenje božje ljubezni. Tako drug drugemu podelita zakrament.
Zakrament svetega zakona daje zakoncema moč in pogum za medsebojno pomoč ter ljubezen v sreči in preizkušnji. Daje jima tudi veselje in pripravljenost za sprejemanje otrok in njihovo vzgojo.
    Eden bistvenih pogojev, ki jih Cerkev postavlja za sklenitev svetega zakona je, da se za zakonsko zvezo odločita svobodno, da se zanjo zavežeta za vse življenje, ter da sprejemata zakonske in starševske odgovornosti. Dva, ki prideta v cerkev kot zaročenca, odideta iz nje kot zakonca, kot mož in žena. Ta sprememba se izvrši z izmenjavo zakonske privolitve. Navzočnost duhovnika v imenu Cerkve pa  zagotavlja zakramentalno naravo sklenitve zakona. To potrdita tudi priči, ki jamčita, da sta zaročenca javno sprejela nase obveznosti zakona.
     Zakonsko privolitev je mogoče izraziti na več načinov. Na koncu vsake pa duhovnik v imenu Cerkve pove, da Bog dobrotljivo potrjuje njuno pravkar izrečeno privolitev ter blagoslavlja njuno zvezo.

Priprava na zakon
    Priprava na zakon je pot vere, ki se ne konča s poroko, temveč se nadaljuje z življenjem v zakonu in družini. Bližnja priprava mora mladima pomagati, da se odpreta drug drugemu, se rešita zaprtosti v dvoje in bega pred cerkvenim ali družbenim delovanjem. Neposredna priprava obsega osebno pripravo zaročencev na sklenitev zakona, pogovor z župnikom in pripravo na obred svetega zakona. Je ugodna priložnost za začetek neprekinjene zakonske in družinske pastorale.  Obsega naj iskren in odkrit pogovor o veri ter pomaga zaročencema odkriti vso globino in širino zakramenta svetega zakona.

Kdo lahko prejme zakrament sv. zakona?
   Zakrament lahko prejme vsak krščenec, ki ve kaj je zakrament in se svobodno odloči za to. Zakramenta svetega zakona ne more prejeti tisi, ki mu to preprečuje: nezadostna starost, krvno sorodstvo, sveti red, obstoječi zakon. telesna ali duševna nezrelost...

Kje se obhaja cerkvena poroka?
    Zakrament se obhaja med sv. mašo ali kot samostojno bogoslužje v župniji stalnega bivališča neveste ali ženina, lahko pa tudi v drugi župniji po predhodnem dogovoru s tamkajšnim župnikom.

Namen zakona
    Zakon je dosmrtna življenjska skupnost, ki je naravnana na blagor zakoncev ter rojstvo in vzgojo otrok. (Kan 1096, 1055 in 1056) Nerazvezanost zakona izhaja iz njegovega bistva: "Kar je Bog združil, tega naj človek ne loči." (Mt 19,6)

Priče
    Zaročenca si za obhajanje svetega zakona izbereta vsak svojo pričo. Po tem, ko sta priči slišali obljubo ljubezni in zvestobe, ki sta jo pred duhovnikom podala ženin in nevesta, to svoje pričevanje potrdita s podpisom zapisnika, ki ostane kot dokument v župnijskem arhivu.

Poročni obred
    Ko prideta zaročenca do določenega kraja, ju duhovnik sprejme in pozdravi ter začne poročno sveto mašo. 

Spraševanje     
Po pridigi vsi vstanejo, duhovnik nagovori zaročenca in ju vpraša o svobodi, zvestobi, sprejetju in vzgoji otrok.
I. in I., ali sta prišla sem neprisiljena in sta se svobodno z vsem srcem odločila, da skleneta zakon?
Ali sta pripravljena v zakonu vse življenje drug drugega ljubiti in spoštovati?
Ali sta pripravljena z vso ljubeznijo od Boga sprejeti otroke in jih vzgajati po nauku Kristusa in njegove Cerkve?
  
Privolitev
    Duhovnik ju povabi, naj izrazita privolitev:
Ko nameravata skleniti sveto zakonsko zvezo, si podajta desnici in vpričo Boga in njegove Cerkve izrazita svojo privolitev.
    Zaročenca si podata desnici.
    Ženin reče:
Jaz, I., sprejmem tebe, I., za svojo ženo in obljubim, da ti bom ostal zvest v sreči in nesreči, v bolezni in zdravju, da te bom ljubil in spoštoval vse dni svojega življenja.
    Nevesta reče:
Jaz, I., sprejmem tebe, I., za svojega moža in obljubim, da ti bom ostala zvesta v sreči in nesreči, v bolezni in zdravju, da te bom ljubila in spoštovala vse dni svojega življenja.
    Duhovnik nato sprejme privolitev tako, da ovije sklenjeni roki obeh s štolo, v obliki križa, položi na oviti roki svojo desnico in pravi:
Gospod Bog naj dobrotljivo potrdi to vajino privolitev, ki sta jo izrazila vpričo Cerkve, in naj v vama dopolni svoj blagoslov. Kar je Bog združil, tega naj človek ne loči.
    Duhovnik navzoče povabi:
Slavimo Gospoda.
    Vsi odgovorijo:
Bogu hvala.

Blagoslovitev in izročitev prstanov
Blagoslovi, Gospod, ta prstana. Naj I. in I., ki ju bosta nosila, ohranita med seboj popolno zvestobo; ostaneta v tvojem miru, spolnjujeta tvojo voljo in vedno živita v vzajemni ljubezni. Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.
      Nato pokropi prstana in ju izroči novoporočencema.
      Ženin natakne nevesti namenjeni prstan na njen prstanec in pri tem reče:
I., sprejmi ta prstan v znamenje moje ljubezni in zvestobe. V imenu Očeta in Sina in Svetega Duha.
     Prav tako nevesta natakne ženinu namenjeni prstan na njegov prstanec in pri tem reče:
I., sprejmi ta prstan v znamenje moje ljubezni in zvestobe. V imenu Očeta in Sina in svetega Duha.


Poročna praksa v župniji
    Ko se dva odločita, da bosta sklenila krščanski zakon, naj obiščeta domačega župnika. Povesta naj mu svojo namero. Prvi obisk župnika je tudi trenutek, ko skupaj določijo dan in uro poroke. Na prvem obisku se bodo dogovorili tudi o pripravi zapisnika in dokumentih, ki jih bo potrebno v tem času zbrati.
    Priprava zapisnika je drugi uradni obisk zaročencev pri župniku pred poroko. Ta obisk naj bo 3 do 4 tedne pred načrtovano poroko. K pripravi zapisnika morata zaročenca prinesti potrebne dokumente. Ti dokumenti so: krstni list osebe, ki ni krščena v tej župniji, potrdilo o samskem stanu ter potrdilo o opravljenem tečaju priprave na zakon.
    Zapisnik je posebna pola, na kateri bo župnik zbral podatke o zaročencih. Hkrati ta pola vsebuje tudi nekatera vprašanja s pomočjo katerih bo župnik lahko dobil gotovost, da sta zaročenca pripravljena in sposobna skleniti krščanski zakon. Vprašal ju bo o nekaterih zadržkih, ki se pri sklepanju zakona lahko pojavijo (nezadostna starost, že obstoječa zakonska vez, sorodstvo, zdravstveno stanje, prejeti zakramenti, veroizoved, namen...).

Povzeto po www.sticna.si.