V nedeljo, 26. 6. 2026, smo se župljani s slovesno sv. mašo poslovili od župnika Marjana Pučka, ki po enajstih letih služenja odhaja na novo poslanstvo v domačo soboško škofijo.  

»Vi ste Luč sveta« (Mt 5,14)

 Spoštovani Lenartčani, verni in neverni.

Prišli smo do dneva, ko se naše sobivanje zaključuje. Naslov zahvali v župnijskem listu sem dal enak, kot je moje novomašno geslo vzeto iz Matejevega evangelija: »Vi ste Luč sveta!« (Mt 5,14). 

V življenju sem si izbral dvoje gesel – geslo ob diakonskem posvečenju in geslo ob mašniškem posvečenju. Novomašno geslo sem že zapisal, diakonsko je iz pesmi skupine Gloria: »Evangelij bom živel, alelujo ti bom pel, zato bom vedno hodil za teboj.« Obe gesli skušam čim bolj v polnosti uresničevati na svoji duhovniški poti in tudi tukaj med vami Lenartčani sem ju živel. 

Hvala Vam, da ste bili teh 11 let Luč na moji človeški in duhovniški poti. Hvala Vam za vsa srečanja, pogovore in tudi trenutke, ko se nismo najbolj strinjali. Hvala Vam predvsem za vse molitve in darove za mene, župnika. Župniki se preživljamo izključno iz darov vernikov in hvala Vam za vse, kar ste v teh letih darovali tako za mene, kot tudi za župnijo, da smo lahko skupaj ustvarjali, gradili in obnavljali Božje kraljestvo tukaj med nami – bodisi z obnovami ali srečanji.

Najbolj od vseh sem ponosen in Bogu hvaležen, za vse kar je bilo v povezavi s češčenjem sv. Lenarta, našega zavetnika. Obisk Ostencij v Franciji, nato obisk v Avstriji v Bad Sankt Leonhardu im Lavanttal in obisk relikvij pri nas. In ta zgodba se nadaljuje z obiskom avgusta v Lenartovem na Slovaškem. Tudi animatorji so takrat pripravili Lenartov oratorij na geslo: Osvobodi me! Ta vzklik v povezavi s sv. Lenartom je tretje geslo, ki ga dodajam v spekter mojih gesel, ki so mi Luč na poti mojega življenja. Tako kot nas je nadškof Alojzij nagovarjal ob obisku relikvij, da se ob sv. Lenartu lahko učimo resnične svobode v Jezusu, ker je sam bil resnično svoboden je tudi druge osvobajal. Danes se hitro ujamemo v razne verige sodobnega načina življenja, a prav k sv. Lenartu se priporočajmo, da bodisi bi se jim izognili ali pa čim hitreje se jih osvobodili.

Ob zaključku bi se še posebej zahvalil g. nadškofu Alojziju, ki mi je pred 7. leti zaupal, da sem postal Vaš župnik. Naše delo je ves čas spremljal in potrjeval, kar se je tudi videlo in čutilo ob njegovih obiskih med nami.

Največjo hvaležnost izrekam upokojenemu nadškofu msgr. dr. Francu Krambergerju, našemu rojaku. On me je sprejel v Slomškovo dijaško semenišče in kasneje v Mariborsko bogoslovje. Torej je bil na začetku moje poti ob meni. Hvala mu za vso molitveno podporo, prijetne pogovore in srečanja skozi vso to obdobje. Velikokrat sem rekel, kar sem tudi čutil. Tako kot je imel papež Frančišek papeža Benedikta, ki je zanj molil, tako je g. nadškof Kramberger bil tisti, za katerega sem 1000 % prepričan, da je z molitvijo nenehno prosil pri Bogu tako zame kot za celotno župnijo. Hvala mu za to zaupanje. Ob odhodu mi je poslal elektronsko sporočilo, ki ga delim z Vami, ker mislim, da je najlepše opisal zakaj je slovo čustveno težko:   

»Na svojem novem življenjskem mejniku lahko rečete s sv. Avguštinom: "O Bog, preteklost izročam Tvojemu usmiljenju, sedanjost tvoji ljubezni, prihodnost pa Tvoji previdnosti". V duhovnem, duhovniškem in pastoralnem pogledu sta neizbrisno zaznamovali našo lenarško župnijo. Bili ste res pravi dušni pastir. Živeli ste z župnijo in župnija je živela z Vami. Nikoli Vam ne bomo dovolj hvaležni. Ob tej priložnosti se pa želim osebno zahvaliti za Vašo pozornost in sobratski odnos do mene v času, ko sem še prihajal maševat v župnijsko cerkev, pa tudi pozneje, ko ste poskrbeli za mašne intencije, ali ko ste me obiskali v Domu sv. Lenarta. Vse mi bo ostalo v nepozabnem spominu na Vas. Vašo dobroto naj Vam ljubi Bog povrne. V duhu bom z Vami in se Vas bom spominjal v svojih molitvah in pri oltarju. 

S spoštovanjem in hvaležnostjo Vas sobratsko pozdravljam in želim obilo Božjega blagoslova pri Vašem dušnopastirskem delovanju v Ljutomeru!

 + Franc Kramberger, nadškof emeritus.« 

Hvala diakonu Darku in njegovi družini za vso podporo in pomoč skozi vso obdobje. 

Hvala vsem ostalim župnijskim in liturgičnim sodelavcem, od katerih bi izpostavil voditeljico župnijskega pastoralnega sveta go. Jasmino Breznik. Hvala ji za vso izmenjavo mnenj, da smo skupaj z ostalimi sodelavci gradili župnijo sv. Lenarta. Imela je težko delo ob mojem prihodu, ima ga sedaj ob odhodu in upam, da bo imela lažje delo ob sprejemu mojega naslednika g. Dušana. Prav tako hvala g. Maksu Šumanu, ki je pripravljal večino gradiv, da smo se na gospodarskem svetu ob investicijah lažje odločali in da se investicije bilo korektno izvedene. 

Hvala ge. Majdi Kuhar za skrb za kuhinjo, pranje, likanje in vse ostalo, ter ge. Stanki Rebernik, za vso pomoč, ko ga. Majda ni mogla. 

Hvala g. županu mag. Janezu Krambergerju, predsednici krajevne skupnosti ge. Petri Krepek Cafnik, obema ravnateljema tako osnovne šole g. Marjanu Zadravcu kot glasbene ge. Ireni Košmerl Leš za vso sodelovanje in skupno delo za dobro vseh.

HVALA vsakemu posebej ter vsem skupaj, hvala za vse. OPROSTITE, če sem vas kdaj razočaral ali nisem bil dovolj vreden župnik. Pri Vas sem se učil in tipal kaj pomeni biti župnik, zato je napak bilo več. PROSIM sprejmite novega župnika Dušana in skupaj gradite Župnijo sv. Lenarta v Slovenskih goricah.

In naj zaključim z geslom te nedelje. Danes je svetovni dan starih staršev in papež Leon je izbral geslo: Nikoli te ne bom pozabil.

Lenartčani, nikoli Vas ne bom pozabil in vedno bom vesel našega srečanja bodisi v Ljutomeru ali tu. Hvala za vse.

Marjan

V imenu župljanov se je g. župniku Marjanu zahvalila voditeljica župnijskega pastoralnega sveta go. Jasmina Breznik.

 Spoštovani gospod župnik.

Danes je poseben dan. Dan, ko se z globoko hvaležnostjo oziramo na skupno prehojeno pot. 

Pred 11 leti ste začeli služenje v naši župniji kot duhovni pomočnik. Vaše službovanje je sprva potekalo med vikendi, prazniki in počitnicami. Tako so se med nami počasi vzpostavljale vezi sodelovanja in povezovanja. Pred 7 leti pa ste prevzeli službo župnika župnije. Vaše odločitve smo bili zelo veseli. Ob vašem sprejemu sem vam, ob koncu svojega nagovora, izrekla besede: »Želimo si, da bi z veseljem vodili našo župnijo, želimo si, da bi se med nami tako dobro počutili, da ostanete tukaj dlje kot leto ali dve.«  

In vaše veselje do vodenja naše župnije in počutje med nami se je množilo. In ostali ste 7 let. Danes po vseh letih, naših skupnih poti pa prihaja nov čas, čas, ko smo na razpotju in gremo naprej vsak po svoji poti.  

Marsikdo se v teh dneh sprašuje: zakaj je moral priti ta trenutek prav zdaj? Zakaj sedaj, ko smo sredi velikih projektov? Naša vera nas uči, da so naša življenja del Božjega načrta in tudi ta trenutek je del Božjega načrta.  

V vseh nas se prepletajo različna čustva. V srcu nosimo žalost, občutimo pa tudi veliko hvaležnost za vse, kar smo skupaj doživeli. Iskreno se pa tudi veselimo z vami, ker se vam izpolnjuje dolgoletna želja in kot ste mi dejali predvsem odgovornost, po vrnitvi v domačo, soboško, škofijo.  

Gospod župnik, dragocena je duhovna sled, ki ste jo v vseh teh letih skrbno in predano ustvarjali med nami. Pri svetih mašah ste nas povezovali v živo in dejavno občestvo. S pridigami ste nam približevali Božjo besedo, nas spodbujali k razmišljanju ter nam pomagali iskati odgovore na vprašanja vsakdanjega življenja. Vaše besede so nas včasih opogumljale in tolažile, drugič postavljale pred izzive, vselej pa nas usmerjale k veri, upanju in ljubezni.  

Še posebej toplo se bomo spominjali trenutkov, ko ste med pridigo stopili med nas, nas nagovorili od blizu in povabili k sodelovanju. Čeprav smo bili v odzivih včasih nekoliko zadržani in vam morda nismo vedno vrnili toliko besed, kot ste jih pričakovali, smo čutili vašo iskreno željo, da bi nas povezali, vključili in spodbudili. S svojo neposrednostjo ste nam pokazali, da Cerkev nismo le poslušalci, temveč njeni dejavni člani.  

Spremljali ste nas tudi v najbolj svetih in osebnih trenutkih našega življenja. Z nami ste delili veselje ob sv. krstih in porokah, otroke in mlade pripravljali na prvo sveto obhajilo in birmo, bolnim ter ostarelim prinašali bližino in tolažbo. Ob izgubi naših dragih ste molili z nami, nam stali ob strani ter nam pomagali ohranjati vero in upanje v večno življenje.  

Poleg skrbi za duhovno rast naše skupnosti ste znali prepoznati tudi odgovornost do bogate kulturne in sakralne dediščine, ki nam je bila zaupana. Obnovljena sta bila oltar sv. Sebastjana in Sebastjanova kapela, posvečena sta bila novi daritveni oltar in ambon, urejeni so bili električna napeljava v cerkvi, stranska vrata ter odvodnjavanje in tlaki na vzhodni strani cerkve. Prenovljena je tudi kurilnica z novo pečjo, postavljena sončna elektrarna, pravkar pa se je zaključila še zahtevna obnova ostrešja in strehe naše župnijske cerkve.  

Posebno mesto v zgodovini naše župnije pa bo zagotovo ostalo zapisano letu, ko so v Lenart prvič prispele relikvije našega zavetnika, svetega Lenarta. To ni bil le slovesen dogodek, ampak zgodovinski trenutek za našo župnijo, naše mesto in vso Slovenijo. Z vašo prizadevnostjo ste okrepili povezanost z mestom Saint-Léonard-de-Noblat v Franciji ter odprli nova vrata sodelovanja med kraji in župnijami, ki nosijo ime našega zavetnika.   

Z odprtostjo ste povezovali župnijo tudi z lokalno skupnostjo ter spodbujali sodelovanje z občino, društvi in drugimi organizacijami. Tako ste pomagali graditi mostove med ljudmi in utrjevali zavest, da lahko s skupnimi močmi za naš kraj naredimo veliko dobrega.  

Tuje vam ni bilo niti fizično delo. Z veseljem in brez pomislekov ste poprijeli za vsako opravilo – v župnišču, cerkvi, gozdu in povsod, kjer je bilo treba. 

S svojo preprostostjo, dostopnostjo, iskrenostjo in človeško toplino ste med nami pustili globoko sled. Hvaležni smo za odprta vrata župnišča, še bolj pa za vašo odprto srce in odprtost do ljudi. Vedno znova ste si vzeli čas, nam prisluhnili ter ponudili spodbudno besedo, nasvet ali konkretno pomoč. Hvaležni pa smo tudi za ves čas, ki ste nam ga namenili, za vašo predanost, potrpežljivost, vso povezovanje in trdno vero, s katero ste bogatili našo župnijo.  

Naj vas pri novem poslanstvu spremljata Božji blagoslov in Marijino varstvo. Naj vam Gospod obilno povrne vse dobro, ki ste ga storili med nami, ter vam podari zdravje, notranji mir, pogum in veselje za vse, kar vas še čaka.  

Iskrena hvala, gospod župnik. Bog vas blagoslovi in naj bo srečna vaša nova pot. Verjamemo pa, da to ni dokončno slovo. Verjamemo, da se bodo naše poti še velikokrat srečale in da se boste med nas, Lenartčane, tudi radi vračali.  

Bog vas živi! 

Še mala pozornost za popotnico.

Ocenjujemo, da vas na novo pot pošiljamo duhovno dovolj okrepljenega, zato se za darilo v tej smeri nismo odločili.

Ker ste po duši tudi športnik, in ta del ste zadnje čase zanemarjali, in ker imate v novi službi tudi nogometno igrišče smo ocenili, da vas primerno opremimo za ta del službovanja.

In tako vam podarjamo, nogometno žogo, ki si jo bomo še malo izposodili, ker bi se radi nanjo podpisali. In vabljeni vsi, da se na druženju podpišete. Podarjamo pa vam tudi nogometni dres, to je dres Slovenske nogometne reprezentance, z številko 11. Številka 11 je simbolika delovanja v naši župniji. In seveda z imenom, da se ve, komu služi in to je Pučko. 

Po maši je sledilo druženje na starem šolskem igrišču.

Ob koncu pa še zahvala g. župnika 

Hvala Lenartčani za današnji dan in predvsem, da ste se v tako velikem številu odzvali na povabilo, da se skupaj Bogu zahvalimo za vseh 11 let našega skupnega grajenja župnije sv. Lenart v Slovenskih goricah. 

Presenetili ste me z udeležbo, zato se opravičujem vsem, ki ste ostali brez lučk. Hvala Vam.  

Hvala Vam za darilo - nogometno žogo in dres naše reprezentance. 

Predvsem pa najdragocenejše. Za Vaše podpise na žogi...  

HVALA vsakemu posebej ter vsem skupaj, hvala za vse. 

OPROSTITE, če sem vas kdaj razočaral ali nisem bil dovolj vreden župnik. Pri Vas sem se učil in tipal kaj pomeni biti župnik, zato je napak bilo več. 

PROSIM sprejmite novega župnika Dušana in skupaj še naprej gradite Župnijo sv. Lenarta v Slovenskih goricah.  

Če ne drugače, je župan z darilom poskrbel, da bo v Ljutomerskem župnišču tudi viden Lenart. Hvala g. županu. 

Hvala za vse. 

župnik Marjan

Več fotografij si lahko ogledate TUKAJ.

Foto Askari