Na praznik sv. Jožefa in praznik dela, v petek, 1. maja 2026, bomo pričeli z letošnjimi šmarnicami.

Šmarnice potekajo:

- v župnijski cerkvi zvečer ob 18³⁰,

- v Lormanju ob 19⁰⁰,

- v Zamarkovi pri Schönwettrovi kapeli ob nedeljah ob 18⁰⁰.

Mesec maj nekateri imenujejo kar najlepši v letu, kar je povezano s prebujanjem narave, z zmago življenja nad smrtjo zime.
Mesec majnik je poleg septembra tudi mesec porok, saj se takrat poroči največ parov. Dnevi so toplejši in v gozdu zacvetijo šmarnice. Maj pa je tudi Marijin mesec, saj je Nebeški kraljici ta mesec posebej posvečen.

Začetki šmarnične pobožnosti gotovo segajo že pred leto 1815, ko je papež Pij VII. pobožnost meseca maja potrdil in obdaril z odpustki. S pobožnostjo, ki so jo poimenovali Marijin mesec, so začeli v Rimu, od koder se je hitro razširila po vsej Italiji, Nemčiji in Franciji. V Nemčiji je nadomestila praznovanje ob poganskem »majskem drevesu« (Maibaum).

Tudi v Sloveniji so jo z veseljem sprejeli. Ime pobožnosti tako izvira iz imena cvetic, ki maja najlepše cvetijo in so jih prinašali k Mariji, po nekaterih virih pa bi lahko bilo povezano tudi z Marijinima praznikoma, ki so ju ponekod imenovali tudi veliki in mali šmaren.
Prve šmarnice so imeli v ljubljanskem semenišču leta 1851, leta 1855 pa je s knjigo Janeza Volčiča: „Šmarnice Mariji naši Materi darovane“ dobila tudi izvirno ime po cvetlici.