ROMANJE MOLITVENE SKUPINE, 20. julij 2013

Ob letu vere smo za osrednje cilje izbrali pomembne kraje in mejnike v zgodovini slovenskega naroda.

Najprej smo si ogledali spominski park Teharje – pomnik polpretekle zgodovine. Številni pobiti v povojnem času so mučenci, katerim se lahko priporočamo. Naša zemlja je prepojena s krvjo mučencev. Ko bo v Sloveniji dosežena prava sprava, ne bo več delitve na te in one in Slovenci bomo šele takrat lahko zaživeli v pravem miru.

 Pot nas je vodila na Brezje - slovensko narodno svetišče in milostna podoba Marije Pomagaj je kraj izrednih milosti in čudežev. O tem pričajo številne podobe in zahvale, ki so jih zapisali posamezniki po uslišani priprošnji k Brezjanski Mariji. In res, ko zreš v Marijino podobo, začutiš njeno ljubezen, milino in čudoviti mir. Tu nas je prijazno sprejel p. Peter Vrabec, ki je na kratko orisal zgodovino svetišča. Sledila je molitev nad posamezniki, molila sta p. Vrabec in kaplan Damjan in Bog je resnično močno deloval. Še enkrat sem dobila zagotovilo, da bo moja prošnja uslišana, le vztrajati je treba ter moliti in moliti. Pri sveti spovedi pa še en Božji dotik – naravnost v srce. In nasvet spovednika je bil tako preprost in tako moder…resnično je potrebno vse delati iz ljubezni, tako doma kot v službi, skratka povsod. Ob koncu sem se še priporočila Mariji naj me spremlja na vseh poteh življenja.

 Čez prelaz Ljubelj smo prispeli na Avstrijsko Koroško. Na kratko smo se ustavili v kraju Vetrinj (Viktring), nedaleč od Celovca. Od tu je bilo več kot 11.000 Slovencev poslanih v smrt, britanski vojaki so namreč vojne ubežnike vrnili komunističnim oblastem, ki so jih nato pobili.

Pot smo nadaljevali v Tinje (Tainach) leta 1932 deluje Katoliški dom prosvete Sodalitas. Najprej smo se okrepčali z okusnim kosilom in si nabrali novih moči. G. Martin nam je pojasnil delovanje doma in nam razkazal kapelo Sv. Trojice, katero krasi izredno lep mozaik p. Marka Rupnika.

Korenine naše vere pa so na Gosposvetskem polju, pri Gospe Sveti (Maria Saal), kjer je bilo središče prve slovenske države Karantanije. Bazilika Gospe Svete je pravi kulturnozgodovinski biser in večina Slovencev ga slabo ali sploh ne pozna. V tej cerkvi je g. kaplan daroval sveto mašo in še posebej poudaril pomen edinosti, da bi bili vsi enega duha in enega srca. In spontane prošnje, tiste izrečene in one v naših srcih, nas vedno znova spomnijo na Jezusovo obljubo: »Prosíte in vam bo dano! …Kajti vsak, kdor prosi, prejme…« (Mt, 7,8). Cerkev nam je opisala ga. Elisabeth, ki z žarom pripoveduje o zgodovini, umetninah in zgodbah povezanih s tem slovenskim biserom.

Na Gosposvetskem polju smo si še ogledali vojvodski prestol, kjer so bili ustoličeni slovenski knezi in vojvode. Ti so obljubili, da bodo pravični sodniki, da bodo skrbeli za blagor dežele ter spoštovali in branili pravo krščansko vero. Čeprav smo ta kraj nekaj časa iskali, je bilo vredno, saj smo stopili na zemljo, kjer so naši predniki sprejeli krščansko vero, ki se je po njihovi zaslugi ohranila vse do danes in skupaj z njo naš slovenski narod.

Na poti domov smo se ustavili še v Breznu, kjer deluje kot župnik g. Jože Motaln, prejšnji lenarški kaplan, ki nas je lepo pogostil. V cerkvici Marije Vnebovzete smo Mariji na čast zapeli še karlobaške litanije.

Bil je resnično lep in blagoslovljen dan. Hvala Jezusu in Mariji za vse prejete milosti.

Milena

Fotografije je prispeval Bogdan Rojs, več pa si jih lahko ogledate v fotogaleriji.

In še vtisi nekaterih romarjev:

 Najprej smo obiskali Teharje, kjer so po drugi svetovni vojni po nedolžnem umirali naši ljudje. Naša pot se je nadaljevala proti naši najbolj priljubljeni božji poti k Mariji Pomagaj na Brezje. Ko sem prišla k Mariji, me je obšla misel izpred 43 let, ko smo takrat z zelo bolnim sinom, starim komaj 6 mesecev šli kar iz ljubljanske bolnice k Mariji Pomagaj na Brezje prositi za zdravje. Naše prošnje so bile uslišane. Hvala Bogu in Mariji… Na poti proti domu smo obiskali našega nekdanjega kaplana Jožeta, ki nas je z nasmehom sprejel. Zahvalili smo se Bogu za lep dan. Mislim, da je vsak romar dobil nekaj za oči in dušo.     

Zofija

V soboto smo imeli romanje molitvene skupine. Za nekatere je bilo to že tretjič, sama sem se ga udeležila prvič. Obiskali smo razne kraje: Teharje, Brezje, Gospa Sveta,…Najbolj pa je name vtis naredilo prav Teharje, saj je res težko verjeti, da se je kaj takega dogajalo v Sloveniji in da se še zdaj premalo govori o tem. Ob tem sem se spomnila na gospoda, ki je preživel Kočevski Rog. Srečala sem ga na župnijskem romanju. Preživel je tako, da se je sam vrgel v jamo pred katero so postavljali ljudi, da jih ustrelijo. Povedal je, da je splezal po drevesu, ki je bilo podrto. Ko je tekel po gozdu, so stražarji streljali za njim, pa mu je vseeno uspelo zbežati. Obiskali smo tudi župnijsko cerkev Matere Božje v kraju Gospa Sveta na Koroškem v Avstriji, ki je znana tudi po relikvijah Sv. Modesta. Celotno romanje je bilo res lepo, doživeto in mi ostaja v lepem spominu.                                                                                                                                                                               

Martina

 Marijina svetišča me vedno prevzamejo in teh je bilo na tem romanju kar nekaj. Ves čas sem se počutila zelo milostno k čemur je zelo prispevala molitev na Brezju. Samo romanje je bilo enkratno.                                                                                                    

Otilija

 Sobotno romanje je bilo prijetno druženje naše skupine in duhovno zelo bogato popotovanje oz. romanje k Mariji. Ob odličnem vodenju našega kaplana Damjana je imelo, vsaj zame, nekaj pomembnih vrhuncev:

 -srečanje z Marijo na Brezjah, kjer se je živo čutil božji dotik in usmiljenje, kar daje nov zalet pri reševanju vsakodnevnih preizkušenj. Vzdušje na Brezjah je bilo prav praznično, z veliko pričakovanj in tudi hvaležnosti;

 -molitve nad posamezniki patra Vrabca in našega kaplana, kjer smo ponovno položili na oltar naše želje, pričakovanja, upanja in molitve;

 -obisk avstrijske Koroške oz. romarskega središča Gospe Svete - še eno srečanje z Marijo v čudoviti cerkvi in njeno slavljenje. Voden ogled je bil zaradi prijazne in zavzete razlagalke izredno zanimiv, obširen ter poučen;

 -nato Gosposvetsko polje in ogled Vojvodskega prestola, kar nas je spomnilo na naše korenine;

 -romanje smo zaokrožili še z večernim obiskom cerkvice v Breznu, kjer je tudi zavetnica Marija Vnebovzeta in kjer smo se z večernicami poslovili od nje.

 Darko