Mineva leto dni, odkar smo pričeli z deli na Sebastjanovem oltarju v naši cerkvi. Prvo leto je bilo raziskovalno, saj smo s pomočjo restavratork dr. Andreje Padovnik in Ane Ploj, odkrivali skrivnosti oltarja sv. Sebastjana. Preden začnemo z obnovitvenimi deli na oltarju sv. Sebastjana, ki bodo potekala v naslednjih letih, Vam želimo predstaviti rezultate prvega sklopa raziskav na poslikanem lesenem oltarju in plan za nadaljnja restavratorska dela.

Vabljeni na predstavitev raziskav in del na oltarju sv. Sebastjana, ki bo potekala v nedeljo, 7. 5. 2023, ob 9⁰⁰ uri v cerkvi sv. Lenarta.

Cerkev sv. Lenarta v Slovenskih goricah je poznogotska stavba z eno ladjo iz prve polovice 16. stoletja. Glede na najdene vire in polemike o časovni umestitvi nastanka severne in južne kapele v cerkvi sta bili kapeli verjetno prizidani v začetku 18. stoletja. V Mlinaričevih vizitacijskih zapisnikih iz leta 1739 o inventarju cerkve sv. Lenarta najdemo omembo petih oltarjev, posvečenih sv. Lenartu, sv. Florijanu, sv. Janezu Krstniku, Blaženi Devici Mariji in sv. Sebastijanu. Med letoma 1739 in 1778 so bili glavni oltar in oba stranska oltarja (sv. Lenarta, sv. Florijana, sv. Janeza Krstnika) zamenjani, zato lahko upravičeno trdimo, da je oltar sv. Sebastijana eden od najstarejših oltarjev v cerkvi sv. Lenarta.

Rezultati sondiranja so pokazali, da je bil oltar v preteklosti predelan in večkrat preslikan in da je največ barvnih plasti na arhitekturnih delih oltarja: stebrih, podstavkih, prekladi, prekladnem pomolu, mejnem profilu in arhitekturnem ozadju, medtem ko je na kapitelih, bazah stebrov in ornamentiki prisoten samo en kovinski sloj. Predvidevamo, da so ob zadnji obnovi na bazah in kapitelih odstranili vse plasti in jih na novo pozlatili.

Razlika v številu barvnih plasti se pojavi prav tako na poslikanih lesenih kipih. Največ barvnih plasti ima kip sv. Sebastijana. Najmanj barvnih slojev imajo kipi sv. Neže, sv. Apolonije in sv. Cirila in Metoda. Po številu barvnih plasti lahko sklepamo, da so bili kipi dodani v različnih obdobjih ali da so bili v preteklih obnovah temeljito očiščeni oziroma so bile odstranjene starejše plasti.

Na oltarju v atiki je slika na platnu, ki ni napeta na lasten lesen podokvir, ampak so jo verjetno zaradi predelave oltarja pritrdili na okvir oltarne arhitekture z žeblji, ki so vidni na licu slike.

Do sedaj rezultati raziskav kažejo, da je bil oltar vsaj petkrat obnovljen, kar se ujema z znano literaturo. Raziskave so ključnega pomena za ohranjanje del kulturne dediščine, saj je obravnavani spomenik del cerkvene opreme, ki je v uporabi in tako podvržen propadanju, zato so ti predmeti pogosto bili in so še predmet obnov in rekonstrukcij.