Sv.Lenart.jpg

Misel

Srce ima razloge, ki jih um ne razume.

B. Pascal

Šmarnice, maj 2019

 

Na praznik sv. Jožefa in praznik dela, v torek, 1. maja 2019, smo pričeli z letošnjimi šmarnicami.

 

Šmarnice potekajo:

- v župnijski cerkvi zjutraj ob 815 in zvečer ob 1900,

- v Sp. Žerjavcih pri Šenekarjevi - Krambergerjevi kapeli ob 1900,

- v Lormanju ob 1900 in

- v Šetarovi ob nedeljah ob 1915.

 

Otroci, sestavite lepe podobe iz slikic, ki jih boste dobili.

 

Vabljeni.

 

 

Slovenski katehetski urad je po pooblastilu Slovenske škofovske konference za leto 2019 skupaj s Celjsko Mohorjevo družbo pripravil

 

– šmarnice za otroke z naslovom MISIJONAR OB NILU avtorice Berte Golob;

 

 

Šmarnice za otroke Med belim in modrim Nilom so posvečene spoznavanju življenja misijonarja Ignacija Knobleharja, saj bomo v letu 2019 obhajali dvestoletnico njegovega rojstva. Še posebej bo leto obarvano misijonsko tudi z izrednim misijonskem mesecem, ki ga je napovedal papež Frančišek. Želimo si, da bi misijonarjevo pričevanje otroke spodbudilo k delu za misijone, zaupanju v Marijino priprošnjo in pogumu za življenje iz vere. Kot gradivo za otroke so pripravljene karte za miselno igro z motivi misijonarjevega dela.

 

– šmarnice za odrasle z naslovom MOJ MALI BESEDNJAK OD Ž DO A avtorja Gregorja Čušina;

 

 

Šmarnice za odrasle Moj mali besednjak od Ž do A nas s pronicljivimi razmisleki ob pojmih od Ž do A vodijo k spraševanju o življenju kristjana sredi sodobnega sveta. Smo pri tem pogumni? Ali raje poniknemo sredi množice, sledeč čredi, ki ne prepozna več, kje je srčika čudeža življenja? Kje se spotikamo in kam stremimo? Da bi le »živeli svoje življenje od Ž do A, kot drevo, ki mu listje ne ovene, ker ima korenine v nebesih, krošnjo pa še na zemlji«!

 

– šmarnice za odrasle z naslovom PANONSKI CVETOVI ZA MARIJO avtorja Alojzija Kozarja ml.

 

 

Šmarnice za odrasle Panonski cvetovi za Marijo so nastale ob stoletnici združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Zgodbe so lep oris vernosti Slovencev v Prekmurju skozi različna zgodovinska obdobja. Predstavljene so vidnejše osebnosti s kulturnega in verskega področja, ki so zaznamovale vzhodni del slovenskega narodnega ozemlja.

 

 

 

solzice-smarnice

 

Mesec maj nekateri imenujejo kar najlepši v letu, kar je povezano s prebujanjem narave, z zmago življenja nad smrtjo zime.
Mesec majnik je poleg septembra tudi mesec porok, saj se takrat poroči največ parov. Dnevi so toplejši in v gozdu zacvetijo šmarnice. Maj pa je tudi Marijin mesec, saj je Nebeški kraljici ta mesec posebej posvečen.

Začetki šmarnične pobožnosti gotovo segajo že pred leto 1815, ko je papež Pij VII. pobožnost meseca maja potrdil in obdaril z odpustki. S pobožnostjo, ki so jo poimenovali Marijin mesec, so začeli v Rimu, od koder se je hitro razširila po vsej Italiji, Nemčiji in Franciji. V Nemčiji je nadomestila praznovanje ob poganskem »majskem drevesu« (Maibaum).

Tudi v Sloveniji so jo z veseljem sprejeli. Ime pobožnosti tako izvira iz imena cvetic, ki maja najlepše cvetijo in so jih prinašali k Mariji, po nekaterih virih pa bi lahko bilo povezano tudi z Marijinima praznikoma, ki so ju ponekod imenovali tudi veliki in mali šmaren.
Prve šmarnice so imeli v ljubljanskem semenišču leta 1851, leta 1855 pa je s knjigo Janeza Volčiča: „Šmarnice Mariji naši Materi darovane“ dobila tudi izvirno ime po cvetlici.

Piškotke uporabljamo za izboljšanje naše spletne strani. Z uporabo naše spletne strani se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke. Podrobne informacije..

Sprejemam piškotke.

EU Cookie Directive Module Information