Sv.Lenart.jpg

Misel

Ostani pri meni, nepojemajoča luč … Naj te razglašam ne da bi pridigoval: naj te oznanjam s svojim zgledom, s skrivno močjo, s tihim vplivom ljubezni.

John Henry Newman

Oratorij godalnega kvarteta Feguš, 8. april

V spomin na 330 let rojstva Giuseppa Tartinija in pripravo na Veliko noč z »oratorijem za godalni kvartet« - Joseph Haydn: »Sedem poslednjih besed našega Odrešenika na križu« ter počastitev njegove 290-letnice rojstva in 30. letnico glasbenega ustvarjanja godalnega kvarteta Feguš je v petek, 8. aprila 2022, v župnijski cerkvi sv. Lenarta v Lenartu potekal koncert Godalnega kvarteta Feguš z naslovom: Oratorij za godalni kvartet.

gkf1

Besedilo sta pripravila in interpretirala Pika Drstvenšek in Benjamin Bencik, dijaka 4. letnika Umetniške gimnazije Konservatorija za glasbo in balet Maribor, pod mentorstvom mag. Anje Ivec.

gkf3

 

GIUSEPPE TARTINI

V letu 2022 obeležujemo 330-letnico rojstva slovitega violinista, violinskega pedagoga, skladatelja in glasbenega teoretika Giuseppeja Tartinija rojenega v Piranu. Pri šestnajstih letih je zapustil rodni Piran in odšel na študij prava v Padovo. Padova je postalo njegovo mesto. V njega se je redno vračal in tam ustvaril svoje najpomembnejše stvari. Prvič ga je moral zapustiti pri devetnajstih letih pod prisilo, ker se je na skrivaj poročil z nečakinjo padovanskega škofa. Svoje izgnanstvo je preživljal v Assisiju in se tam dokončno predal glasbi; študiral je violino, teorijo in akustiko. Odšel je v Ancono in nadaljeval svoje poglobljeno glasbeno izobraževanje. Po letu 1715 so mu dovolili vrnitev v Padovo k ženi; v cerkvi svetega Antona je postal violinist in tam leta 1721 zasedel mesto glasbenega vodje. Med 1723. in 1726. je deloval v Pragi. Po vrnitvi v Padovo, se je začel posvečati poučevanju. Leta 1728 je ustanovil znano violinsko šolo, v kateri so se šolali violinisti različnih narodnosti in tako je kmalu postala znana, kot 'La scuola delle nazioni' (šola narodov). Proti koncu življenja je raziskoval glasbeno teorijo in akustiko, izsledke tega dela pa je zapisal v traktate. Gradil je na temeljih, ki jih je postavil njegov predhodnik in vzornik, Arcangelo Corelli. Zapustil je okrog 135 koncertov za violino in orkester in skoraj 200 violinskih sonat z ali brez spremljave, med njimi je najbolj znana Vražji trilček. Proti koncu življenja je napisal tudi prgišče Sinfonij. V opusu jih je predvidoma pet: dve v D-duru, po eno v G-duru, A-duru in F-duru. Italijanska sinfonia je bila razširjena orkestrska skladba v 18. stoletju, iz katere je nastala klasicistična simfonija. V poznem baroku se je pojavila v cerkvi pred kantatami, v gledališču pred operami, baleti in tudi na akademijah – umetniških in intelektualnih srečanjih, s katerimi je bil Tartini povezan. Sinfonijo so pogosto igrali meščanski orkestri, ki so jih sestavljali ljubiteljski in profesionalni glasbeniki. Tartinijeve Sinfonije so bile zasnovane kot sonate a quattro - za štiriglasni godalni ansambel in imajo tri stavke večinoma oblikovane v sonatni obliki. Stavki si sledijo v zaporedju: hitro-počasi-hitro. Značilno za te skladbe so nezapleteno prijetne in spevne melodije, ki sledijo normativom baročne estetike, sem pa tja pa tudi že napovedujejo klasicizem.

 

Delo »Sedem zadnjih besed Odrešenika na križu« J. Haydna je nastalo kot naročilo markiza Valde-Indiga, ki je bil zelo ugleden in slaven duhovnik v španskem Cadizu. Zamišljena je bila kot sedem orkestralnih meditativnih glasbenih točk, na zadnje Kristusove besede na križu. Pred vsako sedmih glasbenih je bil mišljen duhovni nagovor na Kristusove besede. Na začetku skladbe stoji uvertura, na koncu pa je ognjeviti »Terremoto« (Potres), ki zaključi delo. Prvič so jo izvedli na Veliki petek leta 1786 v cerkvi Santa Cueva v Cadizu. Že naslednje leto so na Dunaju skladbo izvedli v priredbi za godalni kvartet. Skladbo je Haydn v tej obliki dal tudi natisniti svojemu londonskemu založniku. Kasneje je Haydn naredil še priredbo za klavir, obstaja pa še priredba za zbor, ki je sicer ni napisal sam Haydn, je pa bil z njo zadovoljen in jo je dovoli kot takšno natisniti. Zanimivo, da se danes skladba izvaja predvsem v priredbama za godalni kvartet in zbor, medtem ko se originalna verzija za orkester ne izvaja pogosto.
gkf7
Godalni kvartet Feguš deluje od leta 1992 in tako v letošnjem praznuje 30- letnico neprekinjenega delovanja, v sestavi bratov: Filip Feguš in Simon Peter Feguš - violini, Andrej Feguš - viola in Jernej Feguš – violončelo. Po začetkih šolanja v domačem Mariboru so študij nadaljevali na Koroškem deželnem konservatoriju v Celovcu. Leta 2001 so bili sprejeti na študij komorne glasbe na prestižno privatno šolo »Scuola di Musica di Fiesole« (Firence), kjer so do leta 2007 študirali pod mentorstvom Milana Škampe (Smetana Quartet) in Piera Farullija (Quartetto Italiano) ter Andrea Nannonija (Nuovo Quartetto). Za študij so prejeli tudi štipendijo italijanskega predsednika države Carla Azeglia Ciampija. Leta 2012 so zaključili magistrski študij komorne glasbe na »Universität für Musik und darstellende Kunst Graz« pri Stephanu Goernerju (Carmina Quartet) in prejeli akademski naziv Master of Arts. Svoje znanje so dopolnjevali na številnih mednarodnih mojstrskih tečajih pri članih svetovno znanih kvartetov: Alban Berg Quartet, Amadeus Quartet, Borodin Quartet, Emerson Quartet, Juilliard Quartet, LaSalle Quartet, Guarneri Quartet in drugih. 2001 so bili izbrani na »Isaac Stern Chamber Music Workshop« v Carnegie Hall (New York) pod vodstvom legendarnega violinista Isaaca Sterna in članov najboljših ameriških kvartetov. Sodelovali so na Orlando festivalu, Kerkrade na Nizozemskem, na festivalu Pablo Casals v Pradesu, Francija, festivalu »Strings Only!« v Zadru, na mednarodnem festivalu mladih glasbenikov »DAM« v Prištini ter drugih. Koncertirali so po Sloveniji,Evropi in ZDA (Pariz, Berlin, London, Washington, New York, Firenze, Dunaj itd.) Snemali so za Radio Slovenija, Radio Maribor, ARD, ORF, France Musique. Leta 2006 so posneli zgoščenko z deli L. Janáčka in M. Ravela, leta 2011 pa zgoščenko z deli H. Wolfa in A. Weberna.
Posebno priznanje pa jim je dalo tudi domače mesto, ki jim je dodelilo mestni pečat mesta Maribora ter Glazerjevo listino za dosežke na področju kulture. V Piranu pa so dobili nagrado za najboljšo izvedbo Tartinijevega dela.

gkf13

 

Foto: Askari

Več fotografij si lahko ogledate TUKAJ.

Piškotke uporabljamo za izboljšanje naše spletne strani. Z uporabo naše spletne strani se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke. Podrobne informacije..

Sprejemam piškotke.

EU Cookie Directive Module Information